V Evropski uniji se na leto zavrže 100 milijonov ton hrane. Brez uvajanja dodatnih ukrepov, se bo številka do leta 2020 povišala vsaj za 20%. Prav zato je evropska komisija pričela s kampanjo »Stop Food Waste«, s katero namerava Evropejce spodbuditi k odgovornejšemu ravnanju z živili, ter posledično doseči zmanjšano količino odvržene hrane.

Slovenija pri tem ni nobena izjema. Povprečen Slovenec letno zavrže 72 kg hrane, kar pomeni da posameznik na leto v koš za smeti odvrže približno 200 €! Ali kdaj pomislite koliko hrane zavržete, ker ste jo kupili v prevelikih količinah in se vam je pokvarila, ker je niste uspeli pojesti? Vsekakor naj bo vodilo pri nakupu hrane manj je več – kupiti v manjših količinah in sproti, glede na naše potrebe. Hrana, ki jo kupimo v okviru posebnih ponudb (večja količina za manjšo ceno), je vsekakor dražja, če jo zavržemo, ker je nismo uspeli pojesti, kot če bi kupili tolikšno količino, kot nam jo uspe pojesti.

 

bio1

Poleg tega, da kupujemo hrano v prevelikih količinah, so najpogostejši vzroki zavržene hrane še:

  • neustrezno načrtovanje obrokov glede na to, katera živila je potrebno porabiti prej,
  • predolgo shranjevanje živil v hladilnikih, zamrzovalnih omarah in shrambah, do točke, ko postanejo neuporabna,
  • previsoka občutljivost na higieno živil in datumov na označenih živilih,
  • priprava prekomerne količine hrane,
  • ostanki jedi lahko predstavljajo osnovo za naslednji obrok, a se prepogosto preprosto zavržejo ,
  • ker je na trgu velika ponudba prehrambenih izdelkov, ki so lahko dostopni, postaja hrana nekaj samoumevnega in ne več dobrina, za katero je potrebno biti hvaležen (starejši, ki so izkusili pomanjkanje v svoji mladosti vržejo proč najmanj hrane).

 

Nekaj preprostih korakov, ki prispevajo k uspešnemu zmanjševanju zavržene hrane:

  • Načrtovanje obrokov, glede na sestavine, ki jih že imamo in jih je potrebno najprej porabiti.
  • Pred nakupovanjem je dobro preveriti kaj dejansko potrebujemo, tako si lahko sestavimo nakupovalni listek in nakupimo samo živila, ki so na seznamu.
  • Bolje je kupovati nepakirana živila, kot npr. sadje in zelenjavo, na ta način lažje določimo količino nakupa, hkrati pa se izognemo nepotrebni embalaži.
  • Pri shranjevanju hrane je potrebno upoštevati navodila na embalaži.
  • Hladilnik je najbolje urediti tako, da bodo živila zdržala dlje časa. Dober prikaz se nahaja na spletni strani podjetja Snaga – http://www.snaga.si/zavrzena-hrana/urejen-hladilnik
  • Bolje je postreči z manjšimi obroki, hrano si lahko vedno še dodamo.
  • Ostanke hrane shranimo in pojemo ob naslednjem obroku, ali pa jih uporabimo pri naslednjem kuhanju.
  • Določene ostanke obroka lahko tudi zamrznemo, kar pride prav kadar smo v časovni stiski in  je obrok potrebno hitro pripraviti.
  • Zakonsko določen rok trajanja je seveda potrebno upoštevati, ter si ga pravilno interpretirati. »Uporabno do (use by)« pomeni, da je živilo varno za uporabo do navedenega datuma (npr. meso, ribe). Zapis »uporabno najmanj do (best before)« pa označuje datum, do katerega je izdelek pričakovane kakovosti. Živilski izdelki so varni za uporabo tudi po datumu, navedenem ob oznaki “uporabno najmanj do”.

 

bio2

S pametnim in discipliniranim nakupovanjem, ter načrtovanjem lahko ogromno prihranimo. Izognemo se nepotrebnemu odmetavanju hrane, ne moremo pa se povsem izogniti biološkom odpadkom. Pomembno je, da se zavedamo, da le ti ne sodijo v navaden smetnjak. Tako kot ostale odpadke, tudi biološke zbiramo in oddajmo ločeno. S tem bomo zmanjšali količino odpadkov na odlagališču ter preprečili onesnaževanje narave.

V kolikor imamo možnost in prostor si lahko ustvarimo kompostnik, kamor potem odlagamo biološke odpadke in zeleni odrez. Tako dobimo lasten humus, ki je uporaben za gnojenje vrta ali sobnih rastlin, s čimer se izognemo kupovanju dragih umetnih gnojil, ki so poleg tega še nevarna za naše zdravje.

bio3

Ker pa je, predvsem v blokovskih naseljih, lasten kompostnik težje ali neizvedljiv, si za zabiranje bioloških odpadkov pripravimo malo posodo, papirnato oziroma biorazgradljivo vrečko. Vse skupaj potem odložimo v zabojnik namenjen biološkim odpadkom, ki se po navadi nahaja na ekoloških otokih.

Kaj lahko odvržete v zabojnik za biološke odpadke, pa si poglejte tukaj .
 

 

 ALI STE VEDELI