Odpadke, ki se jih ne da predelati, odlagamo v zabojnik za mešane komunalne odpadke. Čeprav smo Slovenci na področju ločevanja precej napredovali in veliko naredili, svoje delo še vedno lahko izboljšamo. Med mešanimi komunalnimi odpadki se še vedno znajde 60 odstotkov odpadkov, ki tja ne sodijo. Mnogokrat smo priča prizorom prepolnih smetnjakov z odprtimi pokrovi iz katerega gledajo smeti oziroma ležijo kar okoli smetnjakov.

Glede na to, da je v v vseh občinah po Sloveniji z ekološkimi otoki dobro poskrbljeno za ločeno zbiranje odpadkov, lahko  z doslednim ločevanjem korak za korakom naredimo konec prepolnim smetnjakom z dvignjenimi pokrovi.

Očitki komunalnim službam, ter hkrati izgovori ki jih mnogokrat poslušamo, ko pogovor nanese na ločevanje odpadkov so nepotrebni:

• če ločujem, delam za komunalo,
• ne bom ločeval, saj plačujem visoke položnice,
• jaz ločujem, komunale pa na račun mojega truda, s prodajo surovin dobro služijo,
• saj sosed tudi ne ločuje, zakaj bi jaz,
• ne mislim delati namesto tistega, ki mu moram za ločevanje na koncu še plačevati,
• nimam se časa ukvarjati z nepomembnimi stvarmi,
• na Hrvaškem je pa sistem super urejen, saj za vrnjeno plastenko dobijo denar, v tem primeru bi pa jaz tudi vračal plastenke, v Sloveniji se pa ne splača.

Zavedati se moramo, da lahko le s skupnimi močmi naredimo več za naše okolje in naravo. Skupaj lahko ustvarjamo bolj čisto in prijazno okolje, ter koristne surovine ponovno uporabimo. Tako varčujemo z energijo in s surovinami, ohranjamo naravne vire in daljšamo življenjsko dobo odlagališč.

V javnem podjetju Snaga d.o.o. so se odločili za akcijo, v kateri so naključno izbrali 4 prepolne zabojnike (vsak 770 l prostornine) za mešane komunalne odpadke, ter analizirali njihovo vsebino. V zabojnikih so našli velik delež odpadkov, ki tja ne spadajo in bi jih uporabniki lahko ločili že na njihovem izvoru. S tem bi omogočili predelavo odpadkov, posledično varčevali z energijo in surovinami ter ohranjali naravo.

Z nepravilno odloženimi odpadki, bi napolnili:

• Steklena embalaža – 120 l zabojnik,
• Biološki odpadki – 240 l zabojnik,
• Odpadni papir – 1.100 l zabojnik (zabojnik, ki se nahaja na ekološkem otoku bi bil poln),
• Odpadna embalaža – napolnili bi 2 zabojnika v velikosti 1.100 l.

Z odpadki, ki dejansko spadaja med mešane komunalne odpadke, bi namesto štirih napolnili zgolj en zabojnik. Očitki, da komunalne službe preredko praznijo zabojnike za mešane komunalne odpadke, oziroma, da zabojnikov ni zadosti, so popolnoma odveč. Na voljo imamo zadostno število zabojnikov, v kolikor pravilno ločujemo odpadke. Spremenimo miselnost in se osredotočimo predvsem na koristi, ki jih ločevanje prinaša.  Predvsem pa imejmo v mislih naravo, ki jo prepuščamo našim otrokom in vsem nadaljnjim rodovom.