Prebivalci Evrope smo eni večjih porabnikov papirja. Na leto porabimo 220 kg papirja na prebivalca, hkrati pa smo po recikliranju papirja pravi zmagovalci, saj kar 72 % papirja v uporabi ponovno zberemo za reciklažo. To je kar veliko glede na to, da se 19 % teh proizvodov ne da ponovno reciklirati (sanitarni papir, knjige, arhivi …). Kar pomeni, da je 90 % časopisov in kartonskih škatel narejenih iz recikliranega papirja.
Z ločenim oddajanjem starega papirja, pozitivno vplivamo na naravo. Z recikliranjem starega papirja zmanjšujemo sečnjo gozdov, ohranjamo naravne vire, varčujemo z energijo, zmanjšamo porabo vode in izpuste toplogrednih plinov v ozračje.
Slovenci na leto porabimo 365.000 ton papirja, kar po podatkih Statističnega urada RS predstavlja kar 1/5 gospodinjskih odpadkov. Od tega zberemo in predelamo več kot 62 %. Zbiranje odpadnega papirja ima pri Slovencih med vsemi odpadki najdaljšo tradicijo. Vsi se še spomnimo časov, ko smo preko celega leta pridno zbirali odpadni papir, ga shranjevali v kleti, ter ga v času akcije odpeljali v šolo, kjer smo tekmovali med seboj, kateri razred bo zbral več papirja. Denar pa porabili za končne izlete ali ekskurzije. Danes zavzetost zbiranja počasi upada, zlasti zaradi upada odkupne cene starega papirja.
Pomembno je, da se tradicija zbiranja ohrani, saj s takšnimi akcijami okrepimo okoljsko zavest ljudi o pomembnosti ločenega zbiranja papirja ter posledično tudi ostalih odpadkov. Z akcijami se ustvarja zavedanje, da lahko vsakdo pripomore k ohranjanju okolja ter da so odpadki uporabne surovine, ki jih lahko ustrezno predelamo ter s tem zmanjšamo obremenitve odlagališč odpadkov.
Poraba papirja v svetu strmo narašča, posameznik ga porabi približno 50 kilogramov na leto.
Zmanjšanje porabe papirja lahko dosežemo na različne načine:
